ŠTIRJE STEBRI ZDRAVJA

Pot do mentalnega in fizičnega zdravja je veliko bolj enostavna, kot se nam na prvi pogled zdi. Res je, da obstajajo ali bolje rečeno našo pot prekrižajo – razni instant nasveti, ki se neprestano pojavljajo in (na srečo) tudi zelo hitro pozabljajo. A temeljni gradnik zdravega počutja je zelo preprost. Sestavljen je iz štirih področjih – na nas je le, da (s)poznamo pravilno delovanje le-teh in da med njimi krmarimo s pravilno organizacijo in dovolj veliko mero motivacije.
Kljub bleščečim obljubam instant nasvetom – na katerem koli področju – je edina resnica ta, da ni nobene potrebe, da ‘zapenjamo’ v nasvete, ki rastejo kot gobe po dežju. Naše celotno zdravje se odraža kot odlično, če se držimo štirih osnovnih postulatov življenja. Kakovostna hrana, redna (a zmerna) telesna aktivnost, upravljanje s stresnimi situacijami in dovolj kakovosten spanec. Če se boste držali the osnovnih in zelo preprostih pravil, bo vaš organizem večino stvari opravil namesto vas. Najbolj pomembno je, da se bo zdrav imunski sistem uspešno upiral boleznim. Naj pa iskanje zdravja ne poteka le s pomočjo škatlic s tabletami.
PREHRANA
Skrivnost enostavne in zdrave prehrane je raznovrstnost. Na jedilnik uvrstite različne vrste zelenjave, sadja in drugih rastlinskih živil, ker vsak vsebuje fitonutriente, ti pa prispevajo k zdravju na edinstven način. Podobno je s proteini. Poskusite nove vrste ribe, različne vrste mesa in stročnice. Oreščki, plodovi in semenke naj bodo prav tako na dnevnem jedilniku, a z njimi zmerno. Pomembno je, da vasa prehrana ni monotona in barve so lahko odličen način, da ocenite ali je vaša prehrana celovita. Imate na krožniku zastopano celotno ‘barvno lestvico’? Od modre do vijolične, od rumene do rjave, od oranžne, rdeče, zelene in črne? Živila različnih barv zagotavljajo našemu organizmu različne sestavine, ustvarjajo obroke z zanimivimi in bogatimi okusi. Ob tem pa vedite eno – ni nezdrave hrane, nezdrave so samo količine.
FIZIČNA AKTIVNOST
Fizična aktivnost je pomembna tudi če ste je vaša postava vitka. Številne raziskave so potrdile, da so malce bolj ‘krepki’ posamezniki z dobro formo v veliko bolj zdravi psiho-fizični kondiciji kot vitkih in neaktivnih ljudje. Naš cilj mora biti, da se s fizično aktivnostjo ukvarjamo vsaj 150 minut tedensko. Če se le da, si minutažo razporedimo na pet do šest dni in ne na dva do tri. Naše telo bo namreč veliko bolj ‘profitiralo’ od vsakodnevnega treninga, od vsakodnevnega pospeševanja hitrosti bitja srca in povečane porabe kisika. Strokovnjaki za telesno vadbo svetujejo, da se dva dni v tednu osredotočimo na vaje za moč, fleksibilnost in koordinacijo – te so namreč pomembne za zdrave kosti in mišice in vplivajo na preprečevanje poškodb. Za ostale dni izberite kardivaskularne aktivnosti, da krepite srce (hojo, tek, skupinske kardio vadbe). Gibanje ima zelo široko paleto pozitivnih učinkov, izboljšuje namreč tudi naše kognitivne funkcije, zmanjšuje stres in anksioznost. Vsakodnevno ukvarjanje s športom v aktivnih letih se nam bo zelo obrestovalo v tretjem življenjskem obdobju.
VZPOSTAVITE RAVNOVESJE
Stres je dandanes praktično neizogiben. Našemu zdravju pa škodijo njegovi kumulativni učinki; ti, ki se naberejo s časom. In prav kronični stres je tisti, ki ima za posledico vrsto zdravstvenih težav, začenši z depresijo, anksioznostjo, povečanjem telesne teže, problemi s prebavo, vnetji, včasih celo z neplodnostjo in slabim spominom. Edini način, da se negativnim posledicam izognemo, je pravočasna konfrontacija. Postati moramo psihološko fleksibilni, kar v praksi omeni, da se moramo naučiti pomiritvenih metod blažitve stresa. Pa ponazorimo to še malce bolj plastično; recimo, da si želite naučiti surfati na vodi. Če nimate tega športa položenega v zibelko, potem bo vaša prva naloga ta, da ozavestite neprijetne občutke, ki bi se utegnili ob misli na jadranje na vodi pojaviti. Nato se boste lotili tehnik, ki bodo odpravile vaše nelagodje. In ko boste spoznali, kaj vam zagotavlja nagibanje naprej in nazaj (osnova, da ne padete v vodo), boste uspešno jadrali. Podobno je sproprijemanje s stresnimi situacijami. Če boste usvojili tehnike s ciljem doseganja ravnotežja v težkih situacijah, boste postali odpornejši za stres. Raziskave kažejo, da ni stres ta, ki bi imel toksičen učinek na naše življenje, temveč naša stališča, odnos in prepričanja o stresu.
SPANJE Med spanjem možgani izločajo odpadne materiale in skladiščijo spomin. Ravno zaradi tega je zadosten počitek za njih in posledično za nas nuja. Dobre spalne navade prav tako ohranjajo ustrezno delovanje srca in cirkulacijo, obenem pa skrbijo za dobro prebavo. Še vedno sicer ni povsem jasno, zakaj moramo spati, da se vsi ti procesi uravnovesijo, a dejstvo je, da človek potrebuje počitek. In to dovolj počitka vsak dan. Človek potrebuje od sedem do devet ur spanca na dan (noč). Mnogi se slepijo, da imajo dovolj pet ur spanca, a med ‘funkcionirati’ in ‘delati to, kar je za naše telo res najbolje’, je ogromna razlika. Skrb za zdrav spanec je zelo pomembna, saj se dolgoročno pomanjkanje spanca navezuje na pojav mnogih bolezni. Zadnje študije so pokazale, da se Slovenci zelo slabo zavedamo pomena zdravega spanca, saj jih dovolj dolgo spi le tretjina. In zaskrbljujoč je ob tem tudi podatek, da smo slab vzor zanamcem, ki prav tako spijo premalo ur. Skrb za dober spanec je nepogrešljiva pri zagotavljanju zdravega življenjskega sloga, zato priporočamo, da še danes prevetrite spalne navade, v kolikor ne spadajo med zgoraj omenjeno tretjino.